Ljudska glasba
Glasba že tisočletja spremlja človeka od rojstva do smrti. Ljudska glasba neke pokrajine pa nosi v sebi še pripoved. O ljudeh, ki tam živijo, o pokrajini, zgodovini. Takšna je tudi ljudska glasba Prekmurja, ki se je iz roda v rod prenašala z ljudskim izročilom. Raziskovanje ljudskega glasbenega izročila Prekmurja sega v konec 19. stoletja.
Prekmurci so se že konec 19. stoletja selili po svetu in ob povratku s seboj prinašali tudi glasbo, ki je v ljudsko izročilo nemalokrat vnašala druge oblike. Na njen melos so vplivali tisočletna povezanost z Madžarsko, v psihološkem pogledu odprtost ravninske pokrajine ob Muri na eni strani in nekoliko dvignjen pogled z Goričkega na drugi strani, zgodovinsko ekonomska dejstva izseljevanja, religiozna čvrstost v družini in drugi dejavniki.
Bande
O glasbi kot ljudskem izročilu lahko govorimo predvsem kot o instrumentalni verziji. Do zadnjega desetletja 20. stoletja smo imeli v Prekmurju še žive ustvarjalce take glasbe, na primer Kociper – Baranja bando (pozneje znana tudi kot Beltinska banda) s pomočjo poustvarjalcev in neposrednega prenosa znanja na Marko bando in pozneje na Mlado beltinsko bando pa ta glasba živi še danes.
Najpogostejša glasbena zasedba so cimbale, violine, klarineti in kontrabasi izvira iz kavarniških zasedb, ki so konec 19. in do srede 20. stoletja igrale v gostinskih lokalih v večjih krajih.
Plejbande
Tudi muzika v okviru cerkvenih procesij (velikonočne, telovske …) je ponekod že dobila ljudski predznak, predvsem tam, kjer se glasbeniki sestanejo le ob tej priložnosti, arhaični zvok melodije pa postaja posebnost, ki se prenaša iz roda v rod.
Tamburaška muzika
Tamburaška glasba ima v Beltincih dolgoletno tradicijo, po najdenih zapisih in fotografijah datira v leto 1924, po pripovedovanju starejših, pa naj bi v Beltincih igrali na tamburice že okoli leta 1915. Beltinski tamburaši že od nekdaj igrajo t.i. Farkašev sistem, imenovan tudi dvoglasni kvintni sistem. Dolgo let so bili to poleg violin edini instrumenti, ki so jih godci uporabljali na gostijah in ob drugih priložnostih. Šele kasneje jih je delno izpodrinila harmonika.
Vir: Sebastijan Rous: Vzhodno v raju, Drobtinice iz Pomurja, 2004
Banda iz Gančan(Igranje v gostilni Gjerkeš v Gančanih leta 1924. Igrajo: Ivan Kuzma (1887-1946), Gančani; Ivan Zorko (1901-1972), Gančani; Alojz Ožbetič (1888, leta 1928 odšel v Ameriko) – violina, Gančani; Martin Bakan (1900-1988), Gančani; Jožef Gruškovnjak (1901-1977); Gančani) Vir: Jože Bakan, Gančani
Kociprova banda (Igranje na poroki Katarine in Ivana Zadravec 30.09. 1934. Igrajo: Janez Kociper (1909 – 1998) – violina, Beltinci; Ivan Kociper (1878 – 1960) – violina, Beltinci; Štefan Mataj – oprekelj, Odranci; skrajno desno Jožef Kociper (1905 – 1999) – kontrabas, Beltinci)Vir: Elizabeta Zadravec, Beltinci
Kociper – Baranja banda (Igranje v Ingolstadtu v Nemčiji v 70-it letih. Igrajo: Jožef Kociper – kontrabas, Beltinci; Rudi Horvat – viola, Dolina; Miška Baranja – cimbale, Noršinci; Anton Rajnar – klarinet, Beltinci; Janez Kociper – violina, Beltinci) Vir: KUD Beltinci
Kociper – Baranja banda in prva zasedba Marko bande skupaj z Borisom Žaligom(Igranje ob Borisovi 60. letnici v gostilni Olaj v Gančanih leta 1996. Igrajo: Boštjan Rous – klarinet, Samo Budna – violina, Andi Sobočan – cimbale, Janez Kociper – violina, Jožef Kociper – kontrabas in Boris Žalig (1936 – 1999) – harmonika) Vir: KUD Beltinci
Marko banda (Igranje na Mednarodnem folklornem festivalu Beltinci 2015 ob 25. obletnici Marko bande. Igrajo: Miha Kavaš – violina, Slavek Petek – kontrabas, Andi Sobočan – cimbale, Boštjan Rous – klarinet in Željko Ritlop – klarinet) Vir: KUD Beltinci
Mlada beltinska banda (Igranje na Mednarodnem folklornem festivalu Beltinci 2002. Igrajo: Rok Sraka – violina, Miha Kavaš – violina, Blaž Ščavničar – klarinet, David Santro – harmonika, Dani Kolarič – cimbale, Anja Sraka – cimbale, Luka Ščavničar – kontrabas) Vir: KUD Beltinci
Beltinski tamburaši (na dvorišču Balažicovih na Panonski ulici v Beltincih v 50-ih letih. Igrajo: Ivan Balažic (1928-1998), Karel Balažic (1933-2007), Alojz Filip (1933-2003), Mirko Baligač – Dimek (1924-1968), Jože Zver – Joco (1938-2011) in Štefan Baligač – odšel v Avstralijo) Vir: Ludvik Penhofer, Beltinci
Tamburaši KUD Beltinci s pevci (Igranje v Beltinskem parku 1919, Igrajo: Uroš Smej – 2. brač, Jožef Kavaš – 2. bas, Jože Maučec – 1. bas, Matija Tibaut – 2. tenor, Danilo Lebar – bugarija, Greta Zrinski – 2. brač, Silva Šebjan – 1. brač, Mirko Smej – Miki – 2. bas, bisernica, Jože Lebar – 1. tenor, Aleš Smej – 1. brač, Marko Smej – berda) Vir: Tamburaška sekcija KUD Beltinci; foto: Boštjan Rous, Beltinci
Mladinska pihalna godba Beltinci (Orlovska organizacija, pred nekdanjim nogometnim igriščem v Beltincih, 1943); Vir: Sebastijan Rous, Beltinci
Böltinska plejbanda (Igranje v središču Beltinec na Praznik folklore, 2020. Igrajo: 1. vrsta: Sašo Zver – klarinet, Goran Mundžar – trobenta, Peter Tratnjek – trobenta, Matija Horvat – trobenta, Stanko Peterka – trobenta, kapelmajster; 2. vrsta: Željko Ritlop – klarinet, Boštjan Rous – saksofon, Blaž Ščavničar – saksofon, Slavek Petek – bariton; 3. vrsta: Max Pozderec doboš, Stanko Sraka – činele, Rok Sraka – boben) Vir: KUD Beltinci, foto: Boštjan Rous