Dvig sodelovanja na višjo raven je gotovo lažji na področju sodelovanja med ustanovami na področju uprave, prometa ali zdravstva, saj je v primeru slednjih dvig kapacitet merljiv v številkah. Naš projekt si prizadeva okrepiti sodelovanje na področju kulture, in sicer s pomočjo specifičnega področja, ljudske glasbe.
Na upravičenem območju, v županiji Zala in v Pomurju so bile sožitje, skupna zabava in glasba vedno sopotnice tako slovenskega kot madžarskega prebivalstva.
Zbiralcem ljudske glasbe je zbiranje avtentičnega gradiva skupnih korenin predstavljalo izziv že v sedemdesetih letih 20. stoletja. Raziskovalec ljudske glasbe Károly Horváth, ki je živel v kraju Lenti, je s posebnim dovoljenjem zbiral ljudsko glasbo madžarskega izvora na območju Prekmurja; zvočno gradivo, notni zapisi in besedila, ki jih je zbral do sredine devetdesetih let, imajo veliko skupnega na obeh straneh meje. Z namenom, zbrati zaklad ljudske glasbe slovenskega izvora, pa je seveda zbiranje potekalo in še vedno poteka tudi v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, vendar po koncu devetdesetih let 20. stoletja več ni bilo prav nobenega sodelovanja pri raziskovanju in ponovnem poučevanju zbrane ljudske glasbe. Danes so dane vse možnosti, da bi ločeno zbrano in na različnih nosilcih podatkov shranjeno gradivo v skupni podatkovni bazi združili z enotno tehnologijo, dopolnili z novim zbiranjem in ustvarili možnosti za diseminacijo skupnega gradiva ljudske glasbe, in sicer na način, ki bi dostop do zbranega gradiva ljudske glasbe omogočil ne le strokovnjakom in poznavalcem ljudske glasbe, temveč s ciljno komunikacijo tudi široki javnosti, predvsem pa mladim.
Ljudska glasba je neka vrsta čezmejne »življenjske skupnosti« za ljudi, ki živijo na tem območju. Dnevno se dogaja, da po posameznih vaseh na isto melodijo pojejo slovensko ali madžarsko pesem, v praksi pa se velikokrat dogaja tudi, da inštrumentalne zasedbe (»bande«) slovenskemu in madžarskemu občinstvu igrajo iste melodije, pa jih ima vsaka skupnost za svoje.
Če sodelovanje na področju kulture ne bo iskalo prvin, v katerih se razlikujemo, temveč tiste, ki so nam skupne, potem se vzpostavi resnično skupno, čezmejno sodelovanje, ne pa ločeno ustvarjanje v posameznih državah. Pri izvajanju skupnega čezmejnega projekta bodo udeleženci dejansko doživeli, da si skupne kulturne dediščine programskega območja nihče ne more prisvajati: gre za našo skupno, lahko bi celo dejali, evropsko vrednoto, kjer vsaka kultura doda svoj delež v mozaik skupne glasbene podobe območja.
Velika ovira pri sodelovanju med raziskovalci ljudske glasbe in glasbenimi pedagogi je pomanjkanje živih stikov. Projekt omogoča vzpostavitev osebnih poznanstev, srečanje in komuniciranje zainteresiranih na delavnicah in na konferenci, s tem pa bodo spoznali tudi metodologije, ki jih uporablja druga stran. Pri tem je pomembno, da se vsi seznanimo z “našo” in “drugo” ljudsko glasbo, se zavemo posebnosti, predvsem pa njunih stičnih točk. Vse to pa se lahko doseže le v programu čezmejnega sodelovanja. Jezikovne ovire, ki so lahko problem v čezmejnem sodelovanju, bomo v našem projektu presegali navsezadnje s pomočjo glasbe, ki je univerzalni jezik človeštva. Gre za projekt, ki spodbuja sodelovanje, ki ga znotraj meja ene države ni mogoče vzpostaviti.
V projektu želimo izkoristiti priložnost in življenjsko delo raziskovalca ljudske glasbe, Károlya Horvátha, ki zajema ljudsko glasbo madžarskega izvora v Prekmurju, ter gradivo prekmurske in porabske glasbe ZRC SAZU umestiti v čezmejni sistem, da bo dosegljivo v digitalni obliki in primerno za raziskave ljudske glasbe na upravičenem območju. V ta namen bomo projektni partnerji skupaj pregledali obstoječe gradivo ter aktualizirali zbirko, nato pa zapisano zvočno, rokopisno in drugo gradivo namestili v skupno digitalno podatkovno bazo, s protokolom za raziskovalce v slovenskem in madžarskem jeziku.
Tako vsebinsko in tehnično poenoteno prekmursko zbirko ljudske glasbe je treba predstaviti in jo »ponovno naučiti«. Partnerji bodo zainteresiranim glasbenim pedagoškim delavcem pomagali na osnovi poenotenih načel. Teoretična metodologija pouka in raziskovanja se bo izdelala na skupnih delavnicah, praktična metodologija pa se bo pripravila s pomočjo skupnih glasbenih taborov.
Skupna zakladnica ljudske glasbe bo dosegljiva v dveh točkah: v Beltincih in v Lentiju. Na obstoječih lokacijah se bosta vzpostavili kulturno-izobraževalni stičišči ljudske glasbe, kjer se bo lahko dostopalo do 100 reprezentativnih melodij in pripadajočih notnih zapisov. Možnost za raziskovanje celotne zbirke bo v Sloveniji dana v Glasbenonarodopisnem inštitutu, v času trajanja projekta pa bo vzpostavljeno mesto, kjer bo prav tako na voljo celotno gradivo. S tem bo na upravičenem območju vzpostavljena tematska pot ljudske glasbe.
Dosežki bodo predstavljeni na skupni konferenci, na predstavitvah ljudske glasbe v živo, z dvojezičnima tiskanima publikacijama (»Moj prvi zvezek ljudske glasbe« za učence 1.-4. razreda, strokovni priročnik) ter v elektronski obliki (spletna stran in kratki film). Projektni partnerji nameravajo projekt realizirati v sodelovanju državne, občinske in zasebne sfere, posledično pa bodo okrepili kapaciteto institucionalnega sodelovanja na vseh treh ravneh.